 |
O
VURDÓN Řomaní čib (kalderašitsko) |
|
|
O
VURDÓN Řomaní čib (kalderašitsko) |
|
Vurdona phurané katar e Řom and'e Anglia (pačiv katar e Universiteta ando Liverpool )
Řomale! Phralale!
Kala lila po Internet si řamosarde pala e gaže kai bešen ande Italia te den vorba lentsa po řomano trayo. Te von prindžaren mai but pe Řomende von kam primisaren e Řomen mai lašes maškar lende.
Numa kala lila si vi pala e Řoma thai e Sinturia, te žanen mai mištó lengi istoria thai kultura ai te aven mai zurale ande lengo řomanipe.
Te del tumenge o Del but baxt ai sastimós!
O
VURDÓN si angla e gaže sar yekh simbolo le
Řomengo, vi kodolengo kai či mai phiren de but vriamya.
Kodolesko
narodo řomano si kerde e divaya anda kadó web-lil kai si len anda peste:
Muřo anav si Sergio
Franzese, arakhadžilem ando Torino (Italia) ando berš 1958.
E angluni data kai arakhlem Řomen sas but berš palpale, kana
sas man vareso kai spidelas man te pašovav le Řomen te
prinžarav mai mišto sar trayin.
D'antunčyara telyardem te žav sigo ka'l Řom, thai prinžardem
yekh mia fyalurya anda kado narodo kai žanglias te trayil vi
anda nekezimós kai sas anda leski istoria, thai nasulimós kai
butivar si le gažengo naradoske karing le Řom.
E Řom dine andre
ando muřo trayo na sar vareso te sičovav, te prinžarav anda e
goži, numa sar žene kasa te zumavav halyarimata, gîndurya thai
bučia..
Anda kodia, vi kana si man but aver bučia te kerav, dav mai but
anda muři vriamya te kerav vareso, vi kana našti kerav but,
pala o lašimós kodole narodoske.
O mai baro lašimós kai primiv pala muři buči si ke but Řom
thai Sinturja primin man sar yekh anda lende.
Me sim anda o Komiteto ka o "Řomano Sičarimasko
Than" (Centro
Studi Zingari) thai kerav buči ande aver organizatsie ande
Italia thai vi and'aver thema.
Ando"barrio gitano" ando Perpignan (avgusto 1998)
Priemi, bučia thai
sičarimata:
Sa oJuan de Dios Ramírez-Heredia, deputato rom kaló ando Evropako Parlamento (Barcelona, septembro 1998)
E Řom mothon anda
yekh lengi paramiči ke but vriamya palpale sas len yekh amperato
kai sas but gožaver te porunčil po pesko narodo ande yekh than
anda e India, kai sas akhardo o Sindh; kothe o narodo sas but
baxtalo ži kana avile e xoraxa thai tradine le Řom te žantar,
thai rimosarde thai čoryarde lengo than. D'atunčara ke o Řom
trobun te phiren de them themestar...
Numa, sar phendyam mai anglal, kado nai ekh paramiči.
So mai žanas anda katar avile e Řom anklistó avri anda so
sičardam pala e šib, de anda ekh šel berš. Sar thodine
andekhthan e řomani šibia paša vare šibia anda e India, sar
si o sanskrito, o prakrito, o maharati thai o pundžabi, numa te
phenas kadala, šai mothas ke o Řom avile katar e India.
Numa inke či žanas sostar e Řom geletar avri anda e India.
Mižil ke ando anglunimós e Řom sas bešle ando than sar e
gaže, thai pala vareso ke trefisailo musai telyarde te phiren.
Vi aver paramiči mothol, sar phendyas o poeta Firdausi kai
bešlo anda e Persia ando panše-šelengo berš pala o Xristo,
yekh amperato anda e Persia manglyas te aven katar e India deš
mi Luri, anav kai sas dino le Řomenge te bašaven e muzika anda
pesko them.
Amborim
e Řom nakle anda e Persia numa mai angle ande vriamya, pala
inya-šla vai yekh mi berš pala o Xristo. But anda lende avile
and'Evropa ke nakle ando Egipto vai po drom le phiraytoria pala
le Suntone Thana, kai nakhen pe Kreta (o Egipto Tsiknó) thai o
Peloponeso.
D'antunčara e Řom sas akharde "Tsiganurya". Kadi
vorba avel katar o grekitsko "athinganoi" so si
"bimalade", anav dino ka e religia anda e Frigia thai
vi ka' e čoxane, drabarne thai kodola kai dilyaren le sap, so
si, thema kai mižin pe'l Řom.
So mai žanglam akana, ke ando berš 1378 yekh amperato le
Bulgarengo dias ka yekh monastiri yekh forutso kai bešenas e
Řom.
O avilimós and'Evropa mothon kai sas ando 1417, thai deš berš
mai palpale,ando 1427, žanglyonas ke ando Paris sas Řom kai sas
len raia kai sas akharde dukurya vai voyvodurya. Kado sas kerdo
sostar te šai aven pačivales primisarde, mothonas ke sas
xristianurya kai avenas katar o Egipto Tsiknó (Peloponeso), thai
kotar avel o anav Gitanurya (so si Egiptanurya) kai sas lenge
dinó pala so sas gîndo ke avenas.
E Řom mothonas ke trobunas te phiren de them themestar pe efta
berš sar prokletsia; mothonas ke sas tradine katar e xoraxa ke
thodine pel Řom solaxa te na mai aven xristianurya; atunči e
raia - sagda sar mothonas von - phende prokletsia ai diyas lenge
lila te žan ka o papa kai thodiya pe lende prokletsia ai diyas
lenge lila te šai aven primisarde kai godi von žanas..
Kodó mothonas e Řom te aven mai mišto primime, thai ando
anglunimós von sas pačivales primisarde sostar ke lengo
xaraktero garadó - ke či žanenas e gaže katar avenas - sas
vareso kai delas le Řomenge mištimós.
Numa pala univardeš berš kado mištimós ankeržilo nasulimós
sostar ke o trayo řomanó nai sar kodo le gažengo. Sas vi but
bilaše žandarya thai čoře gaže maškar le Řom ke rimosarde
o them, thai vi sas trutno te arakhenas than te šai bešen,
atunči šai trayinas ferdi avri anda e lumya. Aver bilašimós
sas e morči kali, kai and'Evropa sas gîndó ke sas nasul
manušengi ... sar vi o Beng sas farbome kaliardó.
Sas gîndo maškar le gaže ke e Řom sas xoraxa sostar ke avile
katar o xoraxano them, ke nas xristianurya, thai sas gîndo ke
sas dužmaya karing kangeri, thai vi sostar ke e kangeri thodyas
prokletsia po drabarimós kai e Řom kerenas
Sostar ke či žanglyolas-pe katar avenas vai savo sas lengo
them, e Řom nas primisarde sar yekh narodo, numa anda but
vriamya sas dine lenge o anav Egiptanurya.
Sas vi nasulimós karing le Řom katar e gaže kai kerenas buči
anda xarkuma thai sastri thai aver bučia vastengi, sostar ke
dikhenas le Řom sar žene kai lenas lendar e buči.
Kadala bimalade bučia šai dikhžon anda but paramiča kai
sikaven le Řom sar nasul žene, vi line xoxaimaske e Biblia te
mothon ke e Řom avenas katar o Kam kai sas prokletsime (Genesis
9:5). Sas vi aver paramiči ke mothol ke e Řom kerde le karfya
te karfosaren po trušul le Xristós (vai si aver paramiči ke
mothol ke e Řom čorde o štarto karfin, thay kadya sas mai dukhaime
o karfosaimós po trušul).
Katar e bilaše gîndurya e gaže nakle po lokořes ande mai
nasul bučia, ži kana aresle ka mundarimata.
Žanas ke anda e Srbia thai e Rumenia sas sluga pe ekh vriamya,
thai marimós karing le Řom sas kerdine anda but nasulimós.
Tradimata, nekežimata thai mundarimata sas kerde ande but thema,
thay mai but kana'l thema ankeržile amperetsie.
Tela o nazismo le Řomen sas kerde sayekhfyalo sar le Židovon:
but anda lende sas tradine ande kîmpurya merimaske, kai sas
kerde but bimalade eksperimenturya anda swako manuš.
Gîndol-pe ke dopaž milivono Řom sas mundarde tela o nazismo.
Akana si Řom ande swako them and'Evropa, ande'l thema ande Asia
kai phirde thai nakle, ando Xoraxanó thai ande Afrika e Oprali.
Ande India si vitse kai sikažon sar e Řom: kodola akharžon e
Lambadi vai Banyara, narodurya kai phiren numa či žantar avri
anda o them, thai kodola gaže kai sičon pala e Řom mothon kai
von si "Řom kai ašile ando them".
Ande Amerika thai e Australia e Řom aresle vi sostar ke sas
tradine thai vi sostar ke telyarde pe lengi voya, thai
d'antunčara ke'l Řom žan anda kodola thema te bešen.
So motholpe pa sode Řom si ande lumya si mai but de 12 milivoya.
Numa našti žangliolpe mišto sostar ke nai čačimaske
žinimós, thai so ašunžol nai sagda ando čačimós.
Ande Italia mai anglal sas e Sinturia mai but, thai inke mai but
ande Italia e Oprali, numa ande palune tranda berš avile but
Řom katar e Yugoslavia thai vi katar aver thema.
Ande Italia e Telani sas dumunt e Řom Abrutsezurya, kai avile
per morya katar e Balkani, thai ašile ande Italia sar e
Gitanurya ašile ande Ispania.
O nasulimós kai sas kerdó karing le Řom sas swako fyalo ande istoria, kamle te mundaren savořen thai sar naštisarde, či kamle te preznain o trayo řomanó, sar si maškar aver buča, o tradimós de them themestar.
Duito
kotor: e kultura řomani.
Intaine si te phenas
ke nas šoxar či yekh kralyo či kralitsa le Řomenge,
sar but vyestnikurya si lenge drago te mothon.
So sikažol anda o trayo le themesko si o xaraktero
skepimasko. So si le řomenge ando prvo than si e
familya, kai si o řom, e řomni thai šave thai šeya.
Kadala maškar uni vitse si kodola ke anen love la
familyake pala manglimós thai drabarimós.
E šave kana barile telyaren te keren buči lenge dadesa,
te žan lesa ka o bazari te bičinen lenge želi.
Pala e familya si vi aver nyamurya, kodola kai si lentsa
bučya andekhthan thai butivar trayin lentsa vai paše,
thai len sama yekh avresa vi kana phiren ande aver thana.
Eta sar sikažol o them
řomanó: (katar o lil Mutation
Tsigane - J.P.Liégeois):
Maškar le
Řom vi si e kumpanya, kai si
but familye kai čidenpe andekhthan vi kana nai nyamurya,
numa savořen anda yekh vitsa. Sar phendyam mai anglal, o
Řom si les ekh skepimasko karaktero thai našti řevdin
yekh birevo: vi kana nai kodó maškar le Řom thai le
Sinturya, si bari uvaženya angla e phure, kai trobun te
pačan lengo mui.
Maškar e Řom kašte si putyarya ando divano si ka o krisnitori,
kodó kai lel o than o čačó anda e kris.
E kris si amperetsia le
Řomengi, kerdi sa le phuren kai čidenpe andekhthan te
divinin kana si bayurya pala našaimós vai aver
lažaveske buča. Ande kris šai
den duma vi e řomnia, thai e kris si dini katar e phure
thai o krisnitori, kai mai
anglal ašunen swako partya, si len maškar lende divano
thai thon pe kodoles kai si les bango te počinel love.
Akana sa lašaržol pala lovende počinde, kai šai aven
but milivoya; numa ande vriemi kai nakle kodo kai sas les
bango šai avelas mardo vai šudino avri ande e kumpanya.
O Řom, sar phendyam
mai anglal, nai yekh narodo čidinime, vi kana sa e Řom
si yekh them, miažol ke či aviletar savořen andekhthan
katar e India, numa po lokořes ande vriamya, thai
miažol vi ke ando anglunimós sas but vitse kai sas len
swakoneske šibya vi kana šai mišto hačaržonas yekh
avresa.
Kana e Řom phirenas thai nakhenas anda'l thema, line vi
anda'l gaženge šibya, thai pala kodo aresle te na mai
hačaržonpe maškar e Řom thai e Sinturya, ži kana
šai motholpe ke kadala si dui thema, thai vi si but
vitse anda swakoneste ke univar či primin yekh avresa.
But anda'l Řom trayin ando phiraimós de foro forostar
vai de them themestar, thai aver Řom ashen and'ekh than
dumult thai či mai phiren. Kadala dui Řomenge thema
trutno daštin te trayin andekhthan sostar ke či
maladžon.
Šai phenas ke maškar le Sinturya o zakono nai kadia
zuraló sar maškar le Řom thai meken mai ušoró o
zakono lenge phurengo. Amborim kodo avelas sostar ke
lengo trayo sas mai xamime le gažentsa.
Numa maškar le Řom dikhžol ke o zakono si mai zurales
primime, sar vi e šib thai o trayo swako vitsako.
Amborim si kado sostar ke but anda'l Řom aven katar le
thema ke nai len but barvalimós.
Nai le Řomenge yekh
religia řomani, či delya řomane, či raša vai
kangerya. Miažol nai normalno yekh narodo te na avel
leske yekh religia peski vai yekh gîndo pesko anda sar
šai avelas le delya, či sar manušengo patreto. E Řom
pačan ande yekh laši zor, kai si o Del
vai Devel, thai ekh nasul zor
kai si o Beng, kai keren
marimós maškar lende; kado gîndo pašol ka o
zardhuštaki religia, ke ašili maškar le Řom de kana
bešle dumult anda e Persia.
E Řom pačan vi ke si but duxuřya thai čoxane, kai
šai halyaržon de riate.
Ka e Řom si e religia le themeski kai bešen, numa či
preznain kača ilestar, ferdi sar sikažol anda e
prazniči thai slavi.
Ande palune vryemi si yekh pařužimós de kana but Řom
primisarde e kangeri Pentekostala, kai anklisti ando
Frantsúzo ande'l berš 50, kana keržili e M.E.Z.
Pala kadó, sas but pařažimata maškar e familye sostar
ke kodola ke primin kado pačamós musai te te pařuven
lengo trayo thai meken univar vareso ando zakono řomano.
Anda kodo, swako Řom trobul te prinžarel mišto so si
ke našti inkerel anda o zakono, kana o nevo pačamós
krisnil pe vareso ke nai lašo.
Trito kotor: pařužimós anda e kultura
řomani.
E kultura řomani
sikažol anda but zakonurya thai gîndurya, thai řevdil
paružimós de vriamya vriemyastar, so te pažol karing e kultura
gažikani.
Numa akana šai dikhžol maškar e Řom, e Sinturya thai e Kale,
ke line prinžarimós anda lengo narodo. Anda e paluni berš
barile but asotsiatsie thai sathemenge organizatsie
Ande'l berš 60 keržili e Romani Union, thai pala kadi, but
řomani organizatsie sas kerde te len sama po them řomanó.
Maškar lende si kodola kai keren buči le gažentsa, thai aver
kai si ferdi Řom.
Anda kodia malavas ame angla yekh trutno situatsia ke nay ušoro
te halyaras.
Maškar kadala sotsialni bayurya kai Řom xazaren pengo
řomaimós, si vi nedyažda ke vareso šai pařužol te lašaren
pengo kerko gor.
Sa ame sam akharde te las sama pa o drepto le manušengo te
trayin pe lengo zakono; kado zakono řomano nai ušoro te avel
halyardo thai primisardo katar le gaže. Musai te das po gor ke
but buča "bimalade" nai řomane buča numa aven pe zor
kana gaže či halyaren le řomengi kultura.
E Řom ašen inke sar narodo kai trayil anda skepimos le
gîndosko. Vi ame trobun te gîndis sar te avelas pengo trayo
maškar amen. Von šai žan angle numa kana el gaže dašti
halyaren lengi bayurya thai lengi kultura.
"Plaça del Poble Romani" anda Barcelona (Išpanya)
So si ramome ande
řomani šib avel katar e paramiča.
Kadala sikažon e halyarimata kai aven katar o trayo swakone
džesesko thai katar o řomaimós.
O drom karing o skepimos le Řomengo telyarel katar o sičarimós
maškar le Řom thai le Sinturya te žanen te ramon so godi si
lengi kultura thai lengo zakono thai lengo trayo ke ži akana
prinžaržol numa anda e vorba kai si phendi.
Akana sikavas tume so ramosarde Řom thai Sinturya (e vorbi si
ramome anda e romani šib katar e vitsa le avtorengi ai kodola
ramome gažikanes si tolmačisarde po kalderašitsko)
Řom anda e Bulgaria, kerdžilo ando berš 1929 kana el vurdona ašenas paša o pai Vit. E poezia kai avel si yekh anda but kai den duma pa pesko trayo. Anda kača mothol ke kana vo biandžilo sas o džes ke muli peski dei...
Biandžimos ando kampo
|
 |
Řom
xoraxano kherdžilo anda Banja Luka
o 11/2/1950, katar yekh familya ke či mai phirel. Kana
sas baro, o Šemso kamla te žaltar anda ekh data katar
pesko kher te phirel palpale sar yekh Řom
čačo, ke sas pesko sumno de kana sas tsiknořo. |
||
Rać saví ni bistaravSováv
ánde mi kampína |
Ánde mol hi o čačipéÁnde
mol hi o čačipé |
 |
Spatzo (Vittorio Mayer Pasquale) Spatzo, anda e šib le Sintongi Estrexarya si "čiriklí", yekh anav kai mothol pa skepimós kai vo butivar akharel anda peski poezia sostar ke anda pesko trajo sas-les bare nekezimaske vryemi . Angla o čořimós o Spatzo sikavel ame ke ašilo yekh čačo Řom kai halyardya ke o trayo řomano si kerdino ušoro. |
||
Skepimós
(kača poezia sas ramome po italianitsko)Amen le Řom si ferdi yekh pačamós: o skepimós.
Ame pařuvas pala leste o barvalimós, e putyarya, o žanglimós thai o barimós.
Ame trayis swako džes dar te avelas o paluno džes.
Kana o manuš merel mekel sa: yekh čořo vurdon sar yekh bari amperetsia.
Atunči pačas ke sas mai mišto te sas Řom de sar yekh baro ray.
Ame či gîndis ande martia. Ame či daras anda late.
Žanasa sar te raduis anda swako tsinori buči
kai o trayo del ame ai ke but žene či žanen te prinžaren:
yekh diminyatsi pherdo kham, te naios ando pai,
te dikhas varekas kai kamel amen.
Trutno te halyaržon kadala buča, žanav. O Řom byandžol Řom.
Amenge drago te phiras telal čehraya.
Le gaže mothon but paramiča pala e Řom.
Mothon ke ame žinas so si te avel ande'l čehraya
thai ke žanas te drabaras.
E gaže či pačan ando či halyaran.
Ame Řom či kamas te halyaras so ame pačas.
Amaro trayo si ušoro, sar ande phurane vryami.
Amenge dosta o čeri opre pe amende,
e jag te tatyarel ame
thai amare žilia te len amendar o nekazo.
Hom jek SíntoHom
jek Sínto An u
súni Dúnkel
džibén Mit u
tréni |
U star nágliPenéla
u parmísso: Jek
vintákri čáj dikjás, Jek
kórkoro čordásli, Unt
Jov viás kiáke nágaldo. U
stárto náglo čás i sinténgro dži Penéla u parmísso. |
Kača poezia sas ramome (ando 1999) ande šib le Sintongi Piemontakeri, te na bišteržon e šib lenge dadaki. Dukhaimasa ando ilo, žanav ke si angle ande vriamya, sostar ke akana kodya šib si po drom te xazavol.
Ande amari lumya kai žal pala o kapitalismo thai pala lovende, e žene sičol le šibya numa kana trobul len. Amborim avili e vriamya te halyaras ke musai sičos (vai te sičos so bišterdam) e šib te ažutisla te na merel, te žal angle sar yekh kotor anda amari vitsa...
Čib marí
Kamáva tu
čib marí.
Tu sal bravalí ta čororí
sar jamén.
Kántu sam bibaxtalé
ménge tu déssa le láu par te rovás,
kántu sam kontán
ménge tu déssa le láu par te sas,
kántu si-amén bróxa te garavássa men
tu, čib marí, déssa ménge ne vast.But pirdál ménča
pren sa le dromá do vélto,
sálas i jag da maré giljá,
ma kaná
andrén kalá džungalé pláse
kaj čidéna men le gadžé
tu meréssa ne písla óni divés,
sar jamén.Se našavássa tu
nínge jamén sam našadé.
Šunén čavalé,
šun ternibén,
maré puré Sínti
mukjén-le ménge
kajá šukár, gulí čib.
Na bistarás la,
sikavás la kaj maré čavé,
indžarás la sémpar ménča
sar o kórkoro braválimo
ke si-amén.
UPRÉ ŘOMÁ |
Dželém dželém lungóne
droméntsa, |
Kadala si
adresurya ke sas amen ando Februari 1998 . Amborim si uni kai
paružile adreso vai ke manai.
Kadala asotsiatsie keren buči pe penge korkoro thai nai anda yekh gîndo. Pala kodia me kai ramosardem kado web-lil či lav doš pala lenge buča.
Associazione "Bahrtalé
Ciavré"
c/o V. Ahmetovic
80100 Napoli
Tel. 0338 / 8971411
Associazione
"Cidamen"
c/o A.D.M.
Via dell'Osservatorio 31/B
50144 Firenze
Tel. 055 / 452418
Fax 055 / 4250483
Associazione
Culturale Rom
Via Caldaro 11
39017 Appiano - Eppan (BZ)
Tel. 0461 / 654285
Associazione
Italiana Zingari Oggi (A.I.Z.O)
Corso Monte Grappa 118
10145 Torino
Tel. 011 / 7496016
A.N.I.S.I.P.
(Associazione Nazionale Internazionale Spettacoli Itineranti
Parchi e Circhi)
Piazza Vittorio 144
00185 Roma
Tel. 06 / 4462990
Associazione
Rom "Rasim Sejdic"
c/o Kasim
Vicolo Savini
00147 Roma
Tel. 0338 / 2766056
Associazione
"Romanó pála Tetehára"
(Rom per il Futuro)
c/o R.d.B-C.U.B.
C.so Marconi 34
10125 Torino
Tel. 0338 / 5819416
Associazione
"Sucar Drom"
Via L. Guerra 23
46100 Mantova
Tel. 0376 / 360643
Fax. 0376 / 325440
Centro
Culturale Zingaro "Them Romanó"
Via Santa Maria Maggiore 12
66034 Lanciano (CH)
Tel. e fax 0872 / 714760
Centro
di Documentazione Zingara (Opera Nomadi)
Via Ivrea 47
10156 Torino
Tel. 011 / 2622302
Centro
Studi Zingari
Via dei Barbieri 22
00186 Roma
Tel. 06 / 6833181
Cooperativa
"Phralipé"
c/o Opera Nomadi Lazio
c/o Scuola Media Statale "C.A.Cortina"
Via Carlo Alberto Cortina 70
00159 Roma
Tel. 06 / 4381933 - 43598509
Fax: 06 / 4386259
Missione
Evangelica Zigana
c/o Assemblee di Dio in Italia
Via pasubio, 25-E
20063 Cernusco sul Naviglio (MI)
Opera
Nomadi
Via della Guglia 69/a
00186 Roma
Tel. 06 / 6780996
Fax: 06 / 6780972
Romano
Drom
Cooperativa di Solidarieta Sociale
Via Carlo Marx 12
20153 Milano
Tel. e fax 02 / 98170365
Romano
Komiteto ande Italia
c/o Bruno Morelli
Via Genova 62
67051 Avezzano (AQ)
Tel. 0863 / 25462
Societa
Torinese "Romaní Bucí"
c/o Remsija Sulejmanovic
c/o Campo Nomadi Strada Arrivore
10156 Torino
Tel. 011 / 2423187
Solidarieta
Nomade
c/o Comunita di S.Egidio
P.zza S.Egidio 3
00153 Roma
Tel. 06 / 5895945 - 5806883
U.N.I.R.S.I.
(Unione Nazionale Internazionale Rom e Sinti in Italia)
c/o Opera Nomadi Lazio
c/o Scuola Media Statale "C.A.Cortina"
Via Carlo Alberto Cortina 70
00159 Roma
Tel. 06 / 4381933 - 43598509
Fax: 06 / 4386259
U.N.P.R.E.S.
Ufficio Nazionale per la Pastorale tra Rom e Sinti
c/o Fondazione Migrantes
Via Aurelia 481
00165 Roma
Tel. 06 / 6640096 - 6640097
Fax 06 / 6620530
